Karibski puščavnik

Videz kako ga prepoznati

Trd zunanji skelet, mehak zavihan zadnji del telesa, zaščiten z najdeno polžjo hišico

Kopenski rakovica z desetimi nogami, ki svoje mehko, zvito zadnje telo skrije v prazno polžjo hišico in jo nosi povsod s seboj. Njegova leva klešča je opazno večja od desne in je vijolične barve; ta velika klešča služi tudi kot vrata, ki lahko zaprejo vhod v hišico. Namesto da bi dihal pod vodo, uporablja posebej prilagojene škrge, ki delujejo v zraku in jih vlaži voda, shranjena v hišici.12

Osebnost kakšni so

Radoveden, večinoma nočno aktiven rak, ki ima rad družbo svoje vrste. Veliko časa preživi s kopanjem in raziskovanjem, ob negotovosti pa se lahko umakne v svojo hišico. Raki se včasih prepirajo zaradi hišic in lahko oddajajo mehak čivkajoč zvok.41

Dnevna aktivnost kako naporen je dan

Najbolj aktiven ponoči. Potrebuje globok substrat za kopanje in rovov, ter stvari za plezanje in raziskovanje; rezervne hišice mu dajejo nekaj za raziskovanje in v katere se lahko preseli, ko raste.41

Nega in skrb praktični deli

Dnevno preverjajte temperaturo in vlažnost s termometrom in higrometrom. Ponudite vsaj tri do pet čistih praznih hišic različnih velikosti na raka, da se lahko preseli v večjo. Levitev eksoskeleta se zgodi približno enkrat ali dvakrat na leto, pogosto medtem ko je zakopan, in postopek lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov, zato ga med levitvijo pustite pri miru.4

Domov kjer so najsrečnejši

PetMD priporoča 10-galonski (približno 38 L) stekleni terarij za enega ali dva raka, z dodatkom približno 5 galon (19 L) za vsakega dodatnega raka. Vzdržujte toplo stran blizu 27 °C (80 °F) in hladno stran ali nočno temperaturo blizu 21 °C (70 °F), z vlažnostjo 70-90 %. Uporabite mešanico peska in kokosovih vlaken (približno 5:1), vsaj trikrat globlje, kot je največji rak visok. Zagotovite dve plitvi posodi z vodo: dežlorirano svežo vodo in slano vodo (specifična teža 1,021-1,026). V naravi se odrasli skrivajo pod koreninami dreves in lahko živijo daleč v notranjosti.41

Osnove hrane kaj gre v skledo

Vsejed in mrhovinar. Divji raki jedo rastlinsko snov, prezrelo sadje in živalske ostanke. V ujetništvu hranite enkrat na dan s komercialno hrano za rakovice ter občasno s sadjem, zelenjavo, oreščki in morsko kozico, z dodatkom kalcija.14

Družba koga imajo radi okoli sebe

Družabna vrsta, ki najbolje uspeva v parih ali skupinah, ne pa sama. Divji raki se zbirajo v skupinah in se celo postavijo v vrsto po velikosti, da si med seboj izmenjujejo hišice.46

Zgodba kje se je vse začelo

Fabricius je vrsto uradno opisal leta 1787 in je edini kopenski rak samotar, ki izvira iz atlantske obale Amerik, od južne Floride preko karibskih otokov do Belizeja in Venezuele. Lokalno prebivalstvo po vsej regiji pozna pod mnogimi imeni, med njimi vojaški rak in drevesni rak, vijolična klešča pa mu je prinesla vzdevek vijolični ščipalec. Odrasli živijo na kopnem, včasih daleč od plaže, vendar se vsako leto vrnejo na obalo, da izpustijo jajčeca v morje; na otoku Mona ob Portoriku se ti množični izleti vrhunijo okoli avgusta in so v angleško govorečih delih Karibov znani kot 'pranje'. Majhne ličinke lebdijo v planktonu, nato se usedejo, najdejo majhno polžjo hišico in se preselijo na kopno. Zaradi svoje trdoživosti in dolge življenjske dobe je postal eden od dveh kopenskih rakov samotarjev, ki se najpogosteje prodajata kot hišni ljubljenčki v Združenih državah, poleg ekvadorskega raka samotarja.127

Priznana s strani uradni deli

Zootaxa annotated checklist of anomuran crabs (McLaughlin et al., 2010), as cited by Wikipedia

Sprejeta vrsta Coenobita clypeatus (Fabricius, 1787), ena od živih vrst kopenskega raka samotarja iz rodu Coenobita (družina Coenobitidae).2

IUCN (via SeaLifeBase)

Ni ocenjena.3