Peruvian Pinktoe Tarantula

Videz kako ga prepoznati

dlake/krzno

To telo pajka je prekrito s setami (dlakami). Karapaks pogosto kaže zelene, vijolične in zlate odtenke, konice nog pa so rožnate. Zadek nosi zlate ali rdečkaste sete in urtikacijske dlake tipa II. Mladiči imajo drugačen vzorec s črnimi tarzi in progastim zadkom.14

Osebnost kakšni so

Ta pajek je na splošno krotek, vendar je lahko plašen. Ko ga zmotimo, se raje umakne ali pobegne, lahko pa tudi skoči na kratke razdalje. Ni agresiven, vendar naj skrbniki uporabljajo lovilno skodelico in delajo previdno. Primeren je za vmesne lastnike, ki razumejo drevesne pajke.24

Dnevna aktivnost kako naporen je dan

Nočni in drevesni. Ograda mora zagotavljati navpični prostor, pluto ali cev za mrežasta skrivališča ter trdno listje ali vejice kot sidra. Ta pajek je hiter pobeg, zato mora biti terarij varen.23

Nega in skrb praktični deli

Nega ni potrebna. Urtikacijske dlake tipa II lahko dražijo kožo in oči, zato se izogibajte rokovanju in si po vsakem delu v ogradi umijte roke. Čiščenje ograde je treba opraviti previdno, ne da bi poškodovali mrežasto skrivališče.12

Domov kjer so najsrečnejši

Drevesna postavitev z varno navpično ogrado velikosti približno 30 x 30 x 45 cm za odrasle. Zagotovite navpično plutovinasto cev ali lubje, stabilne vejice in listje ter približno 5 cm podlage, ki uravnava vlago. Močno navzkrižno prezračevanje je nujno. Vlažnost naj bo 65-80 % (do 80-90 % med predlevitvijo) s temperaturami 20-28 °C. Vedno mora biti na voljo plitva posoda z vodo. Nikoli ne zaprite vlažne ograde; zastarel zrak je nevaren. Pajka hranite samega.234

Osnove hrane kaj gre v skledo

Hranite z različnimi žuželkami: črički, ščurki in kobilicami, kjer je to dovoljeno. Mladiči lahko jedo vsakih nekaj dni, mladoletniki in odrasli vsakih 7 do 14 dni, odvisno od telesnega stanja. Odstranite nepojedeno hrano takoj, zlasti ko se pajek levi ali je zaprt v svoji mrežasti cevi.24

Družba koga imajo radi okoli sebe

Hranite samega. Skupinsko bivanje ni primerno za običajno oskrbo.2

Zgodba kje se je vse začelo

Avicularia juruensis je prvič opisal leta 1923 Cândido Firmino de Mello-Leitão iz osebkov, zbranih v regiji Juruá v Braziliji. Leta 1994 je Gunter Schmidt opisal Avicularia urticans iz Peruja, vendar sta leta 2017 Caroline Fukushima in Rogério Bertani združila obe vrsti. Vrsta se prodaja kot hišni ljubljenček pod obema imenoma, pogosto kot perujski pinktoe. Ujeti osebki lahko pripadajo enemu od dveh barvnih morfotipov: morfotip 1 ima zlato rožnat sijaj (prejšnji A. urticans), morfotip 2 pa vijoličen sijaj.1

Priznana s strani uradni deli

World Spider Catalog

Navaja Avicularia juruensis kot veljavno vrsto iz Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in Brazilije.2