Whiteova drevesna žaba

Videz kako ga prepoznati

Velika, okrogla drevesna žaba z voščeno kožo in velikimi blazinicami na prstih

Čvrst, zaobljen drevesni gad z veliko glavo, zlatimi očmi z vodoravnimi zenicami in debelo maščobno gubo kože nad vsakim očesom. Vsak prst na roki in nogi se konča z velikim okroglim lepljivim diskom za plezanje. Koža ima voščeno prevleko, ki pomaga zadrževati vlago. Samice so večje (približno 10 cm) od vitkejših samcev (približno 7,5 cm), samci pa imajo sivkasto, nagubano grleno vrečo, medtem ko imajo samice gladko belo grlo. Trebuh je kremasto bel in rahlo hrapav.123

Osebnost kakšni so

Znano miren, sproščen gad, ki kaže malo strahu pred ljudmi. Večinoma je aktiven od mraka naprej, ko kliče in lovi, dan pa preživi počivajoč na zavetnem mestu. Več gadov lahko spi stisnjenih skupaj. Roko je treba omejiti na kratek čas, in če se ga dotaknete, ko si tega ne želi, bo zacvilil.12

Dnevna aktivnost kako naporen je dan

Zmerna in večinoma nočna. Pleza in sedi na vejah, namesto da bi plaval, zato potrebuje višino, čvrste veje in listnato kritje za raziskovanje zvečer.12

Nega in skrb praktični deli

Ohranjajte vlažnost v ograjenem prostoru (približno 50-75 %) z rosenjem z obdelano, dechlorirano vodo, in ponudite hrano s pinceto z mehko konico ali pustite gada loviti za obogatitev. Redno čiščenje madežev ohranja terarij svež.1

Domov kjer so najsrečnejši

Visok terarij približno 15-20 ameriških galon za odraslega (približno 45 x 45 x 60 cm, višji kot širši), opremljen s pluto lubjem, vejami in rastlinami ter substratom iz zemlje in kokosovih vlaken. Dnevna temperatura zraka okoli 21-24 °C s toplejšim mestom za sončenje blizu 28 °C, ponoči pade na približno 18 °C, na 12-urnem svetlobnem ciklu z nizko stopnjo UVB.1

Osnove hrane kaj gre v skledo

Insektivor. V naravi jedo molje, ščurke, kobilice, pajke in druge žuželke, veliki odrasli pa včasih vzamejo majhne vretenčarje. V ujetništvu hranite s črički, dubia ščurki, superčrvi in hrošči, obogatenimi s črevesjem in posutimi s kalcijem in multivitaminskim prahom, z deževniki ali voščenimi črvi kot občasnimi priboljški. Mladiči jedo dnevno; odrasli dvakrat do trikrat na teden. Nikoli ne hranite z divjimi kresnicami.12

Družba koga imajo radi okoli sebe

Dovolj družaben, da si deli ograjen prostor z drugimi White's tree frogs podobne velikosti, v naravi pa včasih počivajo v majhnih skupinah. Dobro se počutijo tudi sami.1

Zgodba kje se je vse začelo

To je bil prvi avstralski gad, ki je dobil znanstveno ime. Kirurg John White ga je leta 1790 opisal kot Rana caerulea iz primerkov, poslanih v Anglijo. Ime vrste pomeni 'modra', ker so se ohranjeni gadi obarvali modro: konzervans je uničil rumeni pigment v koži in pustil le modro plast vidno. Prvotni tipski primerek je bil kasneje izgubljen, ko je bil Hunterian Museum v Londonu bombardiran med drugo svetovno vojno. Gad je bil od takrat premaknjen med več rodov, vključno z Litoria, Ranoidea in Pelodryas. V Avstraliji je znan obiskovalec vrtov in hiš, pogosto se pojavi v vodnih rezervoarjih, odtočnih ceveh in celo straniščih. Njegova mirna narava in trdnost sta ga naredili za stalnico mednarodne trgovine s hišnimi ljubljenčki, Avstralski muzej pa ga opisuje kot najbolj priljubljeno vrsto gada v tujini.132

Priznana s strani uradni deli

IUCN Red List

Najmanjša skrb1

Taxonomy

Prvič jo je opisal John White leta 1790 kot Rana caerulea; kasneje uvrščena v Litoria in Ranoidea, s Pelodryas v trenutni Wikipedijini taksonomiji1