Lovebird

Videz kako ga prepoznati

Perje; majhen, kompakten papagaj, v naravi večinoma zelen

Lovebirdi so med najmanjšimi papigami: čokate male ptice s kratkim, topim repom in presenetljivo velikim, ostrim kljunom. Divje ptice so večinoma zelene, vsaka vrsta pa nosi svoje barve na glavi in zgornjem delu telesa. Rožnati lovebird ima rožnat do rdeč obraz in grlo, ki se poglobi v rdeče na čelu, ter svetlo moder križ. Fischerjev, maskiran in črnolični lovebird imajo opazen obroč gole bele kože okoli vsakega očesa. Samci in samice so si večinoma podobni. Razpon kril doseže približno 24 cm.1246

Osebnost kakšni so

Veliko osebnosti v majhnem telesu. Lovebirdi so samozavestni, radovedni in aktivni od jutra do večera ter se zelo močno navežejo. Posamezen lovebird se ponavadi naveže na svojega lastnika in želi veliko družbe, medtem ko par pogosto usmeri večino pozornosti drug na drugega. Lahko se naučijo trikov, nekateri pa posnemajo preproste zvoke, vendar so bolj znani po svojem petju in žvižganju kot po govorjenju. Do drugih ptic so lahko odločni, zato bodite previdni pri uvajanju.326

Dnevna aktivnost kako naporen je dan

Visoka. Lovebirdi so radi v gibanju in potrebujejo dnevni čas zunaj kletke v varnem prostoru ter veliko igrač za žvečenje, trganje in plezanje. Najbolj glasni so okoli zore in mraka.3

Nega in skrb praktični deli

Nizko negovanje: ponudite plitvo vodo za kopanje in veliko igrač za žvečenje. Ohranjajte čisto kletko, menjajte igrače za ohranjanje zanimanja ter preverite nohte in kljun pri ptičjem veterinarju, če so videti dolgi.3

Domov kjer so najsrečnejši

Dajte jim največjo kletko, ki jo dopuščata prostor in proračun, saj so zelo aktivni letalci in plezalci. Napolnite jo s palicami različnih debelin, gugalnicami in igračami za trganje. V naravi živijo v suhem gozdu, savani in polpuščavi blizu stalne vode, zato jim ustreza topel prostor brez prepiha.345

Osnove hrane kaj gre v skledo

Kakovostni formulirani peleti kot osnova, dopolnjeni s ptičjo varno zelenjavo, sadjem in malo semen. Samo semenska prehrana ni priporočljiva. Vsak dan sveža pitna voda. Divji lovebirdi se večinoma prehranjujejo s travo in semeni akacije, popki, listi in cvetnimi deli.345

Družba koga imajo radi okoli sebe

Zelo družabne jate, ki v naravi živijo v majhnih skupinah približno 5–20 osebkov in tvorijo tesne, vseživljenjske pare. Hišnega ljubljenčka lahko hranimo posamezno, če dobi veliko dnevne pozornosti od svojih ljudi, ali v paru, ki si bosta delala družbo, vendar bosta morda manj zanimanja za ljudi.314

Zgodba kje se je vse začelo

Lovebirdi spadajo v družino starosvetskih papig in tvorijo rod Agapornis, ki ga je leta 1836 poimenoval angleški naravoslovec Prideaux John Selby iz grških besed za ljubezen in ptico. Ime odraža, kako tesno se pare držijo skupaj, sedijo drug ob drugem in se dolgo negujejo. Rožnati lovebird je že leta 1818 opisal francoski ornitolog Louis Pierre Vieillot, v ujetništvu pa je bil zabeležen leta 1869. Ker je majhen in se hitro razmnožuje, je postal ena najpogosteje vzrejanih papig na svetu, rejci pa so pri njej razvili več barvnih mutacij kot pri katerem koli drugem lovebirdu. Maskirani in Fischerjev lovebird so se mu pridružili kot priljubljene družabne ptice, v vzreji pa je bilo do leta 2019 znanih približno 30 barvnih različic po vsem rodu. Ubežni hišni ljubljenčki rožnati lovebirdi so celo ustanovili proste kolonije v Phoenixu in Tucsonu v Arizoni ter na Havajih.16543

Priznana s strani uradni deli

Taxonomy

Rod Agapornis je leta 1836 opisal Prideaux John Selby in danes vključuje devet živih vrst; pet jih nima podvrst, štiri pa so razdeljene na podvrste.1

Taxonomy (rosy-faced lovebird)

Louis Pierre Vieillot je leta 1818 opisal rožnatega lovebirda kot Psittacus roseicollis; kasneje je bil premeščen v rod Agapornis. Priznani sta dve podvrsti, A. r. roseicollis in A. r. catumbella.6

IUCN Red List

Večina vrst lovebirdov je najmanj ogroženih; Fischerjev in Lilianin lovebird sta skoraj ogrožena, črnoobrazni lovebird pa je ranljiv. Rožnati lovebird je najmanj ogrožen.1

Aviculture

Breskvasti, maskirani in Fischerjevi lovebirdi so vrste, ki jih najpogosteje gojijo kot spremljevalne ptice.3