Budgerigar

Videz kako ga prepoznati

perje

Majhen, vitek papagaj z dolgim, zoženim repom. Divja oblika je spodaj travnato zelena, z rumenim obrazom in čelom ter hrbtom in krili, prekritimi s finim črnim valovitim progastim vzorcem, obrobljenim z rumeno. Na vsakem licu je majhna vijolično modra lisa, čez grlo pa vrsta majhnih črnih pik. Mesnat trak nad kljunom (voščena kožica) pri odraslih samcih običajno postane moder, pri samicah pa rjavkast ali bled, kar je običajen način razlikovanja spolov.213

Osebnost kakšni so

Valoviti papagaji so živahne, radovedne jate ptic, ki čivkajo in predejo večji del dneva. Najsrečnejši so v družbi sebi enakih, ob nežnem in potrpežljivem ravnanju pa mnogi postanejo dovolj krotki, da sedejo na roko. Samci še posebej pogosto osvojijo besede, fraze in hišne zvoke.256

Dnevna aktivnost kako naporen je dan

Divji valoviti papagaji so nomadski in preletavajo dolge razdalje v jatah, zato hišne ptice potrebujejo veliko letenja. RSPCA svetuje vsaj šest ur zunaj kletke vsak dan v varni sobi, zaščiteni pred pticami, plus igrače in gredi, ki spodbujajo plezanje in raziskovanje.712

Nega in skrb praktični deli

Valoviti papagaji se negujejo sami; ponudite plitvo posodo z vodo ali nežno pršenje za kopanje. Zagotovite naravne lesene gredi različnih debelin in kotov ter ohranjajte kletko čisto s svežo hrano in vodo vsak dan.7

Domov kjer so najsrečnejši

Smernice RSPCA: kletka za ptico, ki večino časa preživi v njej, mora biti vsaj dvakrat večja od razpona kril ptice v višino, širino in globino (vsaj 1,5-krat, če ptica večino časa preživi zunaj kletke), s približno 5 % več prostora za vsako dodatno majhno ptico. Voliere morajo biti vsaj štirikrat večje od razpona kril največje ptice, z zavetnim notranjim delom in senco na prostem. Ptice hranite pri približno 12–26 °C in razmislite o UV-razsvetljavi brez utripanja.7

Osnove hrane kaj gre v skledo

V naravi jedo večinoma majhna semena trav in zelišč, kot sta spinifeks (ježeva trava) in solinka, ki jih pobirajo s tal, ter pijejo vsak dan. Za hišne ljubljenčke RSPCA priporoča kakovostne pelete kot glavno hrano (približno tri četrtine), svežo zelenjavo in nekaj sadja (približno četrtino, npr. korenje, brokoli, grah, jabolko brez pečk) ter semena le kot majhen del (ne več kot približno desetino). Sveža voda vedno. Avokada se ne sme nikoli hraniti.318

Družba koga imajo radi okoli sebe

Zelo družabna jata. Valovite papagaje hranite v parih ali majhnih skupinah z dovolj prostora, da lahko vsaka ptica leti in se umakne od drugih, ko želi.653

Zgodba kje se je vse začelo

Valoviti papagaji izvirajo iz notranje Avstralije, kjer so jih avstralski domorodci poznali že dolgo pred prihodom Evropejcev; angleško ime naj bi izhajalo iz besede jezika Gamilaraay. Vrsto je leta 1805 prvi znanstveno opisal George Shaw, naravoslovec John Gould pa ji je leta 1840 prinesel veliko večjo slavo, ko je žive ptice pripeljal v Britanijo. Evropejci so jih začeli vzrejati v ujetništvu v 1850-ih, kmalu pa so sledile prve barvne mutacije: rumenkasto 'prepojeno zeleno' se je pojavilo v 1870-ih, prve nebesno modre ptice pa v Belgiji med približno 1878 in 1885. Temnejši odtenki, siva, vijolična, pisana, opalinska in številne druge različice so nastale v zgodnjem 20. stoletju. Specializirana društva, kot je britansko Budgerigar Society, so razvila večji, okroglejši razstavni tip, medtem ko manjša divja oblika ostaja znani hišni ljubljenček v mnogih državah.249

Priznana s strani uradni deli

The Budgerigar Society (UK)

Specializirano društvo za razstavne valovitke; objavlja 'Standard za barvnega valovitka' in slikovni standard 'Idealni valovitek' (izdaja 2025), ki se uporablja za ocenjevanje na razstavah.9

IUCN Red List (via BirdLife Australia)

Divja vrsta je ocenjena kot najmanjša skrb.3